Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Predlagam ukinitev Varuha človekovih pravic Republike Slovenije

2427 OGLEDOV 143 KOMENTARJEV

V Povzetku dela Varuha človekovih pravic za leto 2023 sam Varuh med drugim zapiše: »Po četrtem letu svojega mandata moram poudariti, da sem zaskrbljen, ker se nujne in potrebne spremembe v družbi dogajajo izjemno počasi, ker se v družbi krepi občutek nemoči posameznic in posameznikov, ker takšni in drugačni dogodki vedno znova nižajo zaupanje prebivalk in prebivalcev v državo in ker se leta opozarjanja na reševanje ključnih sistemskih reform zdijo kot Sizifovo delo.«  Vir: www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/lp/LP_2023/Povzetek_dela_VCP...; Verjetno je najboljši argument za ukinitev Varuha človekovih pravic RS prav zapis Varuha zgoraj. Spremembe v družbi se dogajajo izjemno počasi. V družbi se krepi občutek nemoči posameznic in posameznikov, ker takšni in drugačni dogodki vedno znova nižajo zaupanje prebivalk in prebivalcev v državo. Leta opozarjanja na reševanje ključnih sistemskih reform se zdijo kot Sizifovo delo. Če se leta opozarjanja na reševanje ključnih sistemskih reform zdijo kot Sizifovo delo in če izhajamo iz pomena Sizifovega dela lahko zaključimo, da je obstoj Varuha človekovih pravic RS nónsens in neupravičen strošek za državljanke in državljane Republike Slovenije. Če je Varuh nemočen, je neučinkovit, če je Varuh neučinkovit, je nesmiseln in če je Varuh nesmiseln, je nepotreben, zato predlagam ukinitev Varuha človekovih pravic Republike Slovenije.

 

 

STO

87 glasov

37 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 21 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR S STO 6 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


12. 3. 2025

Odziv Ministrstva za pravosodje

V predlogu je predlagano, da se zaradi neučinkovitosti in z vidika nepotrebnih javnofinančnih stroškov ukine Varuha človekovih pravic.

Predlagatelj pri tem izhaja iz vidika, da je Varuh človekovih pravic leta 2024[1] podal lastno kritično oceno učinka dela njegove institucije in da se npr. leta opozarjanja na reševanje ključnih sistemskih reform zdijo kot Sizifovo delo.

Uvodno je treba navesti, da je institucija Varuha človekovih pravic institucija, katere ustanovitev in delovanje zahteva 159. člen Ustave Republike Slovenije[2] (v nadaljevanju; Ustava). Prav tako pri instituciji Varuha človekovih pravic ne gre za organ državne uprave, ampak za organ, ki deluje nadzorno in istočasno nekoliko bolj v nevladniški smeri ter torej ni organ odločanja (oblasti)[3]. Oziroma natančneje: Varuh človekovih pravic je neodvisni in samostojni ustavni organ, ki je nadzorni mehanizem nad vsemi drugimi oblastmi v Sloveniji in v tem okviru deluje bolj neformalno in neoblastno[4]. Zato lahko tudi ocenjuje stanje v Sloveniji ali učinkovitost svojega dela na nekoliko drugačen način in na tak način poziva organe oblasti, da naj učinkoviteje ukrepajo glede varstva in uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter glede sistemskih reform. V vsakem primeru, kot že navedeno - pa gre za institucijo, katere obstoj izrecno zahteva prej navedeni 159. člen Ustave. 

Glede na navedeno je predlog v zvezi z zgoraj navedenimi vidiki (zlasti glede na zahtevo iz 159. člena Ustave o obstoju institucije Varuha človekovih pravic) po mnenju Ministrstva za pravosodje – neustrezen.


[1] https://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/lp/LP_2023/Povzetek_...

[2] Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13, 75/16 in 92/21.

[3] Prim. s Trpin, G., komentar k 159. členu Ustave, v: Šturm, L. (ur.), Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, 2002, Ljubljana, str. 1079, robna št. 3: »Varuh ni del mehanizma oblasti, ampak je prej antioblast, saj s svojim delovanjem omejuje njeno samovoljo pri poseganju v človekove pravice in temeljne svoboščine. Pri tem tudi na področju svojega delovanja nima neposrednih pristojnosti za oblastno ukrepanje, ampak deluje na neformalen način in črpa svojo avtoriteto iz svojega ugleda in položaja v družbi.«

[4] Glejte: sklep Upravnega oddelka Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 231/2016, 1. 2. 2017, tč. 11: »Delovanje Varuha niti z vidika splošne opredelitve njegovih nalog in pristojnosti niti z vidika ravnanja v konkretnem primeru očitno ne ustreza značilnostim oblastvenega delovanja. Njegovo ravnanje je usmerjeno v nadzor nad delovanjem nosilcev oblasti in se tudi izraža v ukrepih, ki so usmerjeni prav zoper navedene oblastvene subjekte in ne druge osebe, nosilce človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Še več, tudi samo delovanje Varuha je tako po zakonski kot po konceptualni opredelitvi neoblastno in le omejeno formalizirano […].«

Komentarji




    Nalagam ...